Gmh Zbirka Email Logo

ZAHTEV(A)NA IZKUŠNJA / Iz Likovne zbirke Galerije Miklova hiša

Razstava je nastala v okviru praznovanja 30. letnice Galerije Miklova hiša. Zaradi pomanjkanja razstavnega prostora je bila postavljena zunaj matičnih galerijskih prostorov, v prostorih nekdanje Mercator Železnine.

zahtev(a)na izkušnja / iz zbirke galerije miklova hiša

Zasnova in postavitev razstave z naslovom Zahtev(a)na izkušnja teži k razmišljanju o likovni zbirki kot o večrazsežni umetniški izkušnji, ki je bila potrebna oz. zahtevana v danem času in prostoru. Izkušnja likovnosti v domačem prostoru je pomenila temelj oblikovanju in formiranju ribniške likovne zbirke. Zbirka je začela svoje temelje pridobivati na osnovi aktivnega likovnega dogajanja v lokalnem prostoru v času 70. in 80. let, ko so se začela v Ribnici odvijati vsakoletna likovna srečanja. Tovrstno dogajanje je v tem času zajelo vseslovenski prostor in je zaradi splošne aktualizacije predstavljalo skorajda nujno izkušnjo tudi v ribniškem prostoru. Sprejemanje in prilagoditev aktualnemu likovnemu dogajanju je torej Ribnici omogočilo vstop v širši slovenski umetnostni prostor. Postopno profiliranje likovnega dogajanja v smeri strokovnosti pa je »nujno« likovno izkušnjo povzdignilo tudi na zahtevno raven.
Zahtevana in hkrati zahtevna likovna izkušnja je pomenila (ponovno) rojstvo kulturno-likovne tradicije v Ribnici, hkrati pa se je na njenem temelju zgradila bogata in referenčna likovna zbirka, ki jo hrani Galerija Miklova hiša.
Zahtev(a)no likovno izkušnjo je, poleg omenjenega, mogoče razumeti tudi v okviru interpretacije in dojemanja umetnosti nasploh. Izkušnja spoznavanja in dojemanja umetnosti ni zgolj pasivno opazovanje, proces podoživljanja umetnine je namreč vzporeden procesu ustvarjanja. Aktivna in intenzivna notranja izkušnja, preko katere umetnost neposredno komunicira z nami, pa pomeni začetek procesov zavedanja in izpo(po)lnjenosti. Subjektivna likovna izkušnja tako predstavlja osnovo pri percepciji in recepciji umetnine. Nezamenljiv pomen umetnosti gre torej iskati v kakovosti izkušnje in zavedanja, ne le zgolj v estetiki in zunanjem pomenu umetniškega »produkta«. Nujna prisotnost izkušnje pri zaznavanju, opredeljevanju in dojemanju umetnosti pa pomeni sprejeti zahtevne kognitivne procese, pri čemer gre za veliko globljo in bolj precizno izkušnjo, kot smo je vajeni v realnosti. Morda je največja vrednost v umetnosti prav zahtevnost, preko katere se odpirajo možnosti razvoja družbe na višji, nematerialni ravni. Umetnost v svojem bistvu namreč ne more ponuditi cenenega in zavajajočega izkustva.
V realnosti umetniški svet eksistira kot vsebina in ne kot materialnost. V tem okviru se pojavi vprašanje: Kaj pritegne pozornost javnosti? Ceneno in materialistično naravnano povabilo v izložbi ali resnična vsebina, ki je izražena na razstavi?
Umetnost je, zaradi močne vsebinske naravnanosti, mogoče dojemati kot enega ključnih orodij za odpiranje eksistencialnih in družbeno aktualnih vprašanj, ki so prisotna v sodobni družbi. Množičnost in eklektičnost informacij, ki napadajo človeško družbo je, kljub svoji številčnosti, pripeljala do tega, da je zunanji svet postal izpraznjen in neiz(po)polnjen. Nasproti vsebinski izpraznjenosti in površinskosti pa postavljamo umetnost kot izpopolnjen segment v sodobni družbi, skozi katerega je mogoče odkrivati resnico in doseči globljo izkušnjo. Ob tem se poraja vprašanje, ali sodobno družbo pritegne zgolj plehkost, cenenost in površinskost današnjega časa, ali je pripravljena stremeti k večplastni in celostni izkušnji, ki spodbuja refleksijo in odpira nova spoznanja?
Neposreden prikaz trivialnosti in plehkosti v izložbi bo morda spodbudil razmišljanje in zavedanje o vrednosti ribniške likovne zbirke, kot pomembne vsebinske (nematerialne) komponente v okviru soustvarjanja in izpo(po)lnjevanja lokalnega in širše slovenskega prostora. Jasen prikaz dveh nasprotnih polov (trivialnost : vsebina) namreč pogosto pripomore k spodbujanju zavedanja o vrednosti obstoječih »dobrin«, ki se sicer zdijo nepomembne in morda celo odvečne. V svetu poplave informacij nas odbija kompleksna vsebina, pritegne pa nas bleščeča materialnost, ki je neposredna, razumljiva in lažje dosegljiva. Kmalu pa postane jasno, da trivialna realnost uporablja materializem le kot orodje za zavajanje javnosti in z njim opravičuje pomanjkanje prave vsebine.
Koncept razstave v tem razmerju ponuja ključen preobrat. Izložba na prvi pogled izgleda ceneno in ne reprezentira vsebine v notranjosti prostora, hkrati pa odstira kritičen pogled na idejo o zavajajočih metodah komunikacije v sodobnem času. Tovrstni (ceneni) načini komunikacije izzvenijo in izgubijo svojo vrednost šele ob resnični vsebini, ki namesto naivnosti, zahteva napor. Sprejemanje in razumevanje novih vsebin in spoznanj namreč od človeka zahteva premislek, večrazsežno pismenost, znebitev strahu pred subjektivnostjo ter sposobnost razmišljanja zunaj okvirjev znanstveno tehnološke in ekonomske ideologije, ki množično prežema sodobno družbo.
Razstavni del v izložbi torej gledalca nagovarja s trivialnostjo, materializmom in pretirano plehkostjo kot prevladujočimi komponentami v okviru vrednostnega sistema današnje družbe. Umetnost, kot cenjen segment kulture, smo želeli javnosti približati preko aktualne družbene problematike, ki nezavedno zaznamuje sodobni čas, hkrati pa jo je mogoče izkoristiti kot »mamljivo povabilo« k odkrivanju resnične in izpolnjene vsebine, na katero pogosto pozabljamo.

Ana Pucelj, Galerija Miklova hiša

Postavitev razstave

ODPRTJE RAZSTAVE

2019 © Rokodelski center Ribnica. Izdelava spletnih strani: Kreativna tovarna | Piškotki

Lasinzastave Logo
Logo Erasmus
Las Logo
Logo Chance