O galeriji - Rokodelski center Ribnica

RAZSTAVNA DEJAVNOST V RIBNICI PRED LETOM 1988

Pred letom 1988 so priložnostne razstave likovnih del sprva potekale pretežno pod okriljem Ribniškega muzeja in tedanje kulturne skupnosti. Tovrstne razstave so v 60. letih svoje mesto dobile v različnih nenamenskih prostorih oz. avlah tedaj novozgrajenih stavb (Stari dom JLA, OŠ Ribnica). Prvi namensko urejen razstavni prostor je Ribnica dobila leta 1972 v prostorih ribniškega gradu, pod pokroviteljstvom Ribniškega muzeja. Razstavni prostor, katerega ureditev je zasnoval arhitekt Marjan Loboda, je deloval pod imenom Petkova galerija. Ime je dobila po fotografu in ribniškem rojaku Jožetu Petku. Razstavni program, ki je sprva potekal pod okriljem Ribniškega muzeja, je temeljil pretežno na predstavitvah ljubiteljskih ustvarjalcev. Galerijski program se je začel strokovno profilirati šele v prvi polovici 80. let, ko je Petkovo galerijo prevzela kulturna skupnost. Zaradi prostorskih omejitev so v tem času priložnostne razstave potekale tudi izven galerijskega prostora (Dom JLA, Zdravstveni dom, župnijska cerkev).
Galerijski prostor v Petkovi galeriji je bil kljub premišljeni arhitekturni zasnovi prilagojen predvsem muzejskim, ne pa tudi likovnim standardom. V želji po primerni ureditvi likovno razstavnega prostora je bila leta 1983 izpeljana prostorska prenova galerije.

Razstavni program je v začetnem obdobju temeljil predvsem na predstavitvi ljubiteljskih ustvarjalcev. Strokovno vodene razstave uveljavljenih slovenskih umetnikov so se začele odvijati po letu 1983, ko je Petkovo galerijo prevzela kulturna skupnost. Prva samostojna razstava, ki je hkrati predstavljala tudi začetek strokovno usmerjene razstavne dejavnosti v Ribnici, je bila razstava kiparja Toneta Demšarja v Domu JLA leta 1984.

V razstavni program Petkove galerije so bile občasno umeščene tudi razstave, ki so nastale na podlagi medinstitucionalnega in mednarodnega sodelovanja.

Razstava Del Alenke Viceljo, Petkova Galerija, 1987

Razstava Del Franca Purga, Petkova Galerija,1986

Razstava Del Janeza Misa Kneza, Petkova Galerija, 1986

GALERIJA MIKLOVA HIŠA

Leta 1988 se je razstavni program iz Petkove galerije skoraj v celoti preselil v takrat zasilno prenovljeno pritličje Miklove hiše. Pridobitev ustreznega galerijskega prostora je pomenila dokončno vzpostavitev kontinuirane ter strokovno vodene galerijske dejavnosti v ribniški dolini.
Galerija Miklova hiša je v času od ustanovitve do danes izoblikovala trden koncept galerijskega delovanja, ki temelji na prezentaciji in umeščanju sodobne likovne ustvarjalnosti v regionalni prostor. Njeno poslanstvo je usmerjeno v ohranjanje in varovanje likovne kulturne dediščine ter razvijanje zavesti o njenih vrednotah. Pomembno usmeritev galerijske institucije predstavlja tudi preučevanje in dokumentiranje lokalne kulturne dediščine ter izobraževanje na področju sprejemanja vizualne kulture in njene interpretativne raznolikosti.

1. ZGODOVINA MIKLOVE HIŠE

Galerija Miklova Hisa 1 — Pritličje Miklove hiše je od sredine 19. stoletja do 2. svetovne vojne služilo predvsem gostilniški in pekarniški dejavnosti. Današnji galerijski prostor je v tistem času obsegal tri sobe, dve sta bili namenjeni gostilni, tretja pa je bila soba za dekle. Na koncu hodnika, kjer se danes odpira pogled na manjši galerijski prostor, pa sta imela nekoč svoje mesto hlev in stelja.

2. PRVA RAZSTAVA V MIKLOVI HIŠI

Galerija Miklova Hisa 2 — Razstava fotografa Jošta Rotarja leta 1987 je bila prva razstava v Miklovi hiši, ki je bila postavljena v tedaj še neurejenih prostorih. Za namen prve razstave je bila galerija poimenovana po Marini Češarek.

3. GRADBENA PRENOVA MIKLOVE HIŠE

Galerija Miklova Hisa 3 — Nekdanja hiša družine Arko se je z gradbeno prenovo med leti 1989 in 1991 preoblikovala v kulturno ustanovo in postala zibelka ribniške kulture.

4. ODPRTJE PRENOVLJENE MIKLOVE HIŠE

Galerija Miklova Hisa 5 — Prenovljena Miklova hiša je svoja vrata ponovno odprla 19. aprila 1991 z otvoritvijo razstave del iz likovne kolonije Ribnica ’89.

5. OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE

Galerija Miklova Hisa 6 — Galerija Miklova hiša je pooblaščena za opravljanje državne javne službe s področja likovne umetnosti 20. stoletja na širšem ribniškem območju.

6. LOKALNA KULTURNA DEDIŠČINA

Galerija Miklova Hisa 7 — Enega od temeljev delovanja Galerije Miklova hiša predstavlja tudi skrb za lokalno kulturno dediščino. Galerija je spodbudila prenovo številnih profanih in sakralnih spomenikov, med njimi tudi celovito obnovo zlatih ortneških oltarjev.

7. LOGOTIP GALERIJE MIKLOVA HIŠA

Galerija Miklova Hisa 8 — Prvi logotip Galerije Miklova hiša je zasnoval akademski slikar Borko Tepina. Ob prenovi Miklove hiše, pa je galerija dobila nov logotip, ki ga je izdelal grafični oblikovalec Ranko Novak.

LIKOVNE KOLONIJE V RIBNICI

Vsakoletna likovna srečanja, ki so sprva potekala pod okriljem ribniškega festivala, so se začela leta 1979 na pobudo akademskega slikarja Jožeta Cente. Srečanje ljubiteljskih in akademskih umetnikov je bilo poimenovano po ribniškem rojaku Janku Troštu in je pod tem imenom potekalo do leta 1983. Izbor likovnih udeležencev in kuriranje zaključne razstave je bilo od leta 1984 naprej zaupano različnim slovenskim likovnim kritikom in umetnostnim zgodovinarjem. Na začetku je likovna srečanja vodil Aleksander Bassin, kasneje dr. Lev Menaše, v zadnjem obdobju pa dr. Jure Mikuž. Ribniška likovna srečanja, ki so se zaključila leta 1991, so predstavljala začetek kontinuirane likovne dejavnosti v Ribnici, njihova zapuščina pa pomeni osnovo likovne zbirke, ki jo hrani Galerija Miklova hiša. Ribnica je z likovnim dogajanjem v obdobju 80. in 90. let postala prepoznaven umetnostni center v slovenskem prostoru.

Likovne Kolonije 1 — Udeležencem likovnih kolonij so finančno in materialno podporo ponudila tudi ribniška podjetja. Monumentalna umetniška dela so svojo podobo dobivala v proizvodnih prostorih tedanjih podjetij in delovnih organizacij.

Likovne Kolonije 2 — V okviru likovnih kolonij so nastali številni javni spomeniki, ki še danes soustvarjajo podobo Ribnice in njene okolice.

Likovne Kolonije 3 — Izbrana umetniška dela, ki so nastala v okviru likovnih kolonij, so bila ob zaključku likovnega srečanja predstavljena na skupinskih razstavah.

Likovne Kolonije 4 — Umetniki so ustvarjali na različnih mestih v ribniški dolini.

Likovne Kolonije 5 — Notranje ateljejske prostore so dobili v ribniški osnovni šoli, javne površine pa so jim omogočale ustvarjanje na prostem.

Likovne Kolonije 6 — Leta 1998 in 1999 je potekalo likovno teoretsko srečanje, ki je nastalo v želji po ponovni oživitvi likovnega dogajanja v Ribnici. Tovrstna srečanja so za razliko od preteklih kolonij temeljila na teoretskih razpravah slovenskih likovnih ustvarjalcev in umetnostnih strokovnjakov.

RAZSTAVNA DEJAVNOST

Razstavna politika Galerije Miklova hiša je vsebinsko vezana na tekočo likovno produkcijo v slovenskem prostoru, kjer poleg že uveljavljenih umetniških ustvarjalcev išče svežino tudi v razstavljanju del mladih, v likovnem prostoru še ne priznanih umetnikov. Pomemben del razstavne dejavnosti predstavljajo tudi vsakoletne razstave z izborom del iz ribniške likovne zbirke ter razstavljanje likovne umetnosti z območja, ki ga vsebinsko pokriva Galerija Miklova hiša. Razstavna politika je poleg jasno začrtanih vsebinskih smernic usmerjena tudi v ustvarjanje medinstitucionalnih povezav v slovenskem in mednarodnem prostoru. Redno in načrtno sodelovanje z galerijskimi, izobraževalnimi ter raziskovalnimi ustanovami je Galeriji Miklova hiša omogočilo vpetost v nacionalne mreže, s pomočjo katerih se odpirajo možnosti strokovnega dialoga in nadgradnje obstoječih vsebin. Ustvarjanje mednarodnih vezi in spremljanje likovnega dogajanja izven slovenskih okvirov predstavljajo občasna sodelovanja s tujimi institucijami, ki jih je Galerija Miklova hiša vzpostavila že na začetku svojega delovanja.

Razstavna Dejavnost Miklova Hisa2 — Predstavitev zasebnega in podjetniškega zbirateljstva predstavlja pomemben segment v okviru preučevanja lokalnega likovnega dogajanja. Zbirateljska dejavnost je predstavljena na vsakoletnih razstavah Iz zbirke Riko ter občasnih razstavah Iz zasebnih likovnih zbirk.

Razstavna Dejavnost Miklova Hisa3 — V okviru večletnega projekta Prhophetae domestici/Expatrioti so bili vsako leto predstavljeni likovni ustvarjalci, ki še danes delujejo na širšem ribniškem območju, ter avtorji, ki so se fizično oddaljili od teh krajev, vendar z njimi še vedno ohranjajo stik.

Razstavna Dejavnost Miklova Hisa4 — V razstavni program so bile občasno umeščene tudi razstave tujih avtorjev. Leta 1988 so bila v Ribnici razstavljena slikarska dela kitajske tradicionalne umetnosti.

ZBIRKA GALERIJE MIKLOVA HIŠA

Galerija Miklova hiša hrani bogato in referenčno likovno zbirko, ki poseduje ključna likovna dela druge polovice osemdesetih in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Temelj zbirke predstavljajo umetniška dela iz obdobja ribniških likovnih srečanj in kolonij, v nadaljevanju pa se je zbirka kontinuirano nadgrajevala in dopolnjevala predvsem z donacijami in odkupi del uveljavljenih slovenskih sodobnih ustvarjalcev. Poleg tega je zbirateljska politika Galerije Miklova hiša usmerjena tudi v odkup umetniških del mlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov. Z odkupi in donacijami si je Ribnica skozi tridesetletno obdobje ustvarila bogat likovni fond s preko 550 umetniškimi deli.

Likovan Zbirka 1 — Obsežen del likovne zbirke je hranjen v depojskih prostorih, drugi del pa predstavlja pomemben segment v okviru soustvarjanja javnega prostora v Ribnici. Umetniška dela sooblikujejo parkovne površine ter številne notranje prostore ribniških institucij in podjetij.

Likovan Zbirka 2 — Izbor del iz zbirke je bil širši slovenski javnosti predstavljen na razstavi v prostorih Moderne galerije leta 1992 in kasneje po delih na vsakoletnih razstavah v Galeriji Miklova hiša.

Didaktična zbirka predstavlja zaokroženo celoto znotraj galerijske likovne zbirke, v katero so vključena izbrana umetniška dela, ki služijo didaktičnemu in pedagoškemu namenu. Namen zbirke je prikazati spoznanja o zakonitostih likovnega ustvarjanja ter predstaviti številne možnosti likovne govorice. V zbirki so preko umetniških del priznanih modernih slovenskih avtorjev zastopane štiri temeljne likovne zvrsti (risba, grafika, slikarstvo, kiparstvo), znotraj njih pa so predstavljene različne likovne tehnike in slogovne opredelitve posameznih del. Zbirka je nastala v sodelovanju z ljubljansko Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov in predstavlja eno od dveh tovrstno zasnovanih zbirk v slovenskem prostoru. Zaradi svoje umetniške vrednosti in poglobljene obravnave likovnih del, didaktična zbirka ne predstavlja le pomembnega likovno-pedagoškega pripomočka, temveč tudi bogato likovno dediščino, ki velja za redek primer v slovenskem prostoru.

Likovan Zbirka 3 — Ideja o oblikovanju likovno-pedagoške zbirke je prišla s strani akademske slikarke in likovne pedagoginje Alenke Gerlovič. Zbirka je nastajala v več fazah, dokončno pa je bila zaključena leta 1993.

Likovan Zbirka 4 — Izbor del iz didaktične zbirke je bil javnosti predstavljen v okviru treh razstav ter po segmentih na vsakoletnih razstavah Iz zbirke Galerije Miklova hiša. Zaradi prostorskih omejitev zbirka nikoli ni bila predstavljena v celoti.

PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKA DEJAVNOST

Likovno izobraževalni center lice

Projekt neformalnega likovnega izobraževanja je bil na pobudo Galerije Miklova hiša izoblikovan leta 2008. Prvotno zastavljenemu programu izobraževanja za odrasle, se je leta 2013 priključil tudi likovno-pedagoški program za osnovnošolce. Pedagoško-andragoški program sledi izoblikovanemu učnemu načrtu, ki je bil zasnovan s strani akademskih likovnih ustvarjalcev. Izobraževanje ponuja pridobitev znanj s področja slikarstva, kiparstva in grafike.

Poslanstvo likovno izobraževalnega centra temelji na spodbujanju likovne ustvarjalnosti, razvijanju odnosa in razumevanja umetnosti ter njenega pomena v današnjem prostoru. Pedagoško in andragoško delo predstavljata pomembno usmeritev institucije kot javnega prostora, ki nudi možnost za razvoj kritične misli.

Celostni pedagoški program Galerije Miklova hiša:

V letih od 2017 do 2019 smo zasnovali celostni pedagoški program Galerije Miklova hiša, ki je namenjen predšolskim in osnovnošolskim otrokom ter je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Z oblikovanjem strokovnega pedagoško-izobraževalnega programa želimo prispevati k razvoju otrokovega opazovanja, razumevanja in doživljanja sodobnih umetniških del, hkrati pa spodbuditi njihovo odgovornost za varovanje kulturne dediščine. Galerijski prostor želimo spremeniti v prostor igre, raziskovanja in uresničevanja novih zamisli.