Pred letom 1988 so priložnostne razstave likovnih del sprva potekale pretežno pod okriljem Ribniškega muzeja in tedanje kulturne skupnosti. Tovrstne razstave so v 60. letih svoje mesto dobile v različnih nenamenskih prostorih oz. avlah tedaj novozgrajenih stavb (Stari dom JLA, OŠ Ribnica). Prvi namensko urejen razstavni prostor je Ribnica dobila leta 1972 v prostorih ribniškega gradu, pod pokroviteljstvom Ribniškega muzeja. Razstavni prostor, katerega ureditev je zasnoval arhitekt Marjan Loboda, je deloval pod imenom Petkova galerija. Ime je dobila po fotografu in ribniškem rojaku Jožetu Petku. Razstavni program, ki je sprva potekal pod okriljem Ribniškega muzeja, je temeljil pretežno na predstavitvah ljubiteljskih ustvarjalcev. Galerijski program se je začel strokovno profilirati šele v prvi polovici 80. let, ko je Petkovo galerijo prevzela kulturna skupnost. Zaradi prostorskih omejitev so v tem času priložnostne razstave potekale tudi izven galerijskega prostora (Dom JLA, Zdravstveni dom, župnijska cerkev).
Galerijski prostor v Petkovi galeriji je bil kljub premišljeni arhitekturni zasnovi prilagojen predvsem muzejskim, ne pa tudi likovnim standardom. V želji po primerni ureditvi likovno razstavnega prostora je bila leta 1983 izpeljana prostorska prenova galerije.
Razstavni program je v začetnem obdobju temeljil predvsem na predstavitvi ljubiteljskih ustvarjalcev. Strokovno vodene razstave uveljavljenih slovenskih umetnikov so se začele odvijati po letu 1983, ko je Petkovo galerijo prevzela kulturna skupnost. Prva samostojna razstava, ki je hkrati predstavljala tudi začetek strokovno usmerjene razstavne dejavnosti v Ribnici, je bila razstava kiparja Toneta Demšarja v Domu JLA leta 1984.
V razstavni program Petkove galerije so bile občasno umeščene tudi razstave, ki so nastale na podlagi medinstitucionalnega in mednarodnega sodelovanja.