Programsko leto 2024 je posvečeno oblikovanju in realizaciji družbeno in okoljsko naravnanega projekta z naslovom Ekosanje, s katerim želi galerija aktualizirati vlogo umetnosti v okviru trajnostnega razvoja družbe in okolja. Na ta način se Galerija Miklova hiša v prostor postavlja ne le kot institucija, ki prevzema aktivno vlogo na področju soustvarjanja in sooblikovanja družbene prihodnosti, temveč tudi kot inovativna platforma, ki spodbuja dialog med umetnostjo, družbo in okoljem ter odpira vrata številnim kreativnim in trajnostnim rešitvam za izzive sodobnega sveta.
Vsebinsko izhodišče projekta predstavlja Agenda 2030, ki jo je leta 2015 sprejela skupnost držav članic OZN in zajema načrt ukrepov za spodbujanje trajnostnega razvoja na globalni ravni. Izpostavljenih je 17 ciljev, ki so oblikovani z namenom reševanja kompleksnih družbenih izzivov in spodbujanja trajnostnega razvoja, ki združuje ekonomske, socialne in okoljske vidike. Agendo je leta 2019 podprl tudi ICOM in izrazil zavezanost muzejev k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, kot jih določa Agenda 2030. Slednja je postala vodilni okvir za vključitev trajnostnih pristopov v muzejske prakse na globalni ravni ter s tem še dodatno spodbudila aktivno vlogo muzejev pri doseganju trajnostne prihodnosti.
Ključni del projekta predstavlja razstava z naslovom »Iz take smo snovi kot sanje«, ki črpa navdih iz slavnega citata iz drame »Vihar«, ki velja za eno zadnjih del Williama Shakespeara. Poetičen naslov razstave lahko v kontekstu našega polimorfnega odnosa do okolja, družbe in prihodnjih generacij razumemo kot namigovanje k emancipirani odgovornosti posameznika, ki možne sanjske prihodnosti sooblikuje na podlagi lastnih odločitev in smiselnih dejanj. Aludira na idejo, da smo kovači lastne usode in graditelji lastnega sveta, da imamo priložnost z zavestnim delovanjem oblikovati trdne in trajnostne temelje za imenitno in lepšo bodočnost o kateri sanjamo. Razstava, ki raziskuje, razkriva in prevprašuje različne trajnostne prakse v umetnosti, je postavljena v začasnih razstavnih prostorih v ribniškem gradu in zajema predstavitev del dvanajstih slovenskih likovnih ustvarjalcev, med njimi šest del iz Likovne zbirke Galerije Miklova hiša. Želja za zbirko namreč ni zgolj njeno ponavljajoče se razstavljanje, pač pa vnovično umeščanje v aktualen kontekst sodobnih umetniških tokov, s čimer se ji pripisuje sveža interpretacija in ustvarja vedno nova, predrugačena vrednost. Povezovanje del iz matične likovne zbirke z drugimi sodobnimi umetniškimi deli ne postavlja zbirke zgolj v živo interakcijo, temveč prispeva tudi k razširitvi razumevanja umetniških praks ter krepitvi pomembnosti in aktualnosti zbirke v širšem kontekstu. Na razstavi predstavljamo izbrana umetniška dela, ki na različne načine problematizirajo oz. nagovarjajo vsaj enega izmed ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030, pri čemer se dotikaj predvsem tematik vezanih na okoljevarstvo, zagotavljanje družbene enakosti in enakopravnosti spolov ter sistem stanovanjskih politik oz. infrastruktur. Dela iz zbirke avtorjev Emerika Bernarda, Pile Rusjan in Dejana Štefančiča, Rene Rusjan, Tine Dobrajc, Mitje Ficka in umetniškega tandema Plateauresidue postavljamo v dialog s sočasno slovensko umetniško produkcijo Monike Slemc Klavžar, Ulle Žibert, Mihe Godca, Nike Erjavec, Sare Rman in umetniškega kolektiva Kvadratni meter.
Cilj razstave, kot tudi celotnega projekta Ekosanje ni le ozaveščati o ciljih Agende 2030, temveč tudi poudarjati vizionarsko moč umetnosti. Ta ni le ogledalo sedanjosti, temveč tudi močno orodje za navdih in spodbudo k dejanjem, ki lahko oblikujejo trajnostno prihodnost. V nasprotju s kritičnim pristopom, ki s svarilnim žuganjem ali agresivnim vzbujanjem občutka krivde na gledalca pogosto učinkuje nasprotno od želenega, razstava postreže s pozitivno izkušnjo in umetnost uporabi kot katalizator, ki primarno spodbuja in navdihuje. Pomembnost pozitivne izkušnje pa ni omejena le na čustveni in intelektualni odziv gledalca, temveč tudi na subtilen opomnik o individualni odgovornosti in aktivni vlogi v skupnosti. Vsak posameznik je močan in soodgovoren akter, ki v rokah poseduje moč oblikovanja snovi za prihodnost, o kateri sanjamo. Iz take snovi je, kot smo mi sami.
[Ana Koščak in Maša Žekš]
