O RAZSTAVI
V letih med 2017 in 2019 je v Sloveniji potekal medinstitucionalni projekt z naslovom Monument, ki je skozi niz preglednih in tematsko raznolikih razstav zaokrožil podobo ustvarjalnega opusa Draga Tršarja, ene od najvidnejših kiparskih eminenc slovenskega umetnostnega prostora. Naboru razstav, s katerimi so izbrane slovenske muzejske in galerijske institucije obeležile Tršarjevo devetdesetletnico, se s pričujočo razstavo neformalno pridružuje tudi Galerija Miklova hiša.
V Tršarjevem opusu se kot protiutež prepoznavni javni, monumentalni in mali plastiki pojavljajo tudi senzualna in erotično potencirana kiparska dela, ki jih avtor občasno razširja tudi v slikarski medij in risbo. Pričujoča razstava, ki izpostavlja prav erotično navdahnjeni del kiparjevega opusa, tako ponuja vpogled v javnosti manj znani in hkrati najbolj intimni in zasebni del avtorjeve ustvarjalnosti. Erotična skulptura, ki izhaja iz Tršarjevega vseskozi prisotnega zanimanja za človeško telo, je postala vidna razmeroma pozno; slovenski javnosti je bila pod kuratorsko taktirko dr. Jureta Mikuža prvič predstavljena leta 2006 na razstavi v Galeriji Murska Sobota (Umik v zasebno. Erotična dela Draga Tršarja). Predstavitev dolgo skrite umetniške produkcije je pomenila spodbudo za njeno umetnostnozgodovinsko obdelavo in razmislek o nadaljnjih možnostih njene predstavitve javnosti.
Erotika zaradi svoje široke in močne izraznosti velja za eno plodovitejših izhodišč umetnosti in se je kot motiv pojavila že v najzgodnejših časih človeške civilizacije. Vključevanje erotičnih elementov v umetniško ustvarjalnost se je udejanjalo predvsem skozi izraznost telesa in je bilo, kljub nenehnemu spreminjanju družbe in njenih moralnih vrednot, bolj ali manj navzoče v vseh fazah razvoja človeštva. V začetku človekove zgodovine je erotično motivirana umetnost nastajala predvsem v povezavi s kultom plodnosti in rodovitnosti, katerega čaščenje je posledično vplivalo tudi na poveličevanje erotike. Prvobitna ljudstva občutka greha, kot ga je kasneje v povezavi s fizično čutnostjo človeškega telesa razvilo krščanstvo, niso poznala. Erotika je bila, v najčistejšem pomenu, pojmovana kot posebna vrednota, kot del življenja in ne nekaj, kar bi moralo v človeku vzbujati občutek sramu. S stališča ikonografije je erotika, izražena v najrazličnejših bodisi neposrednih ali metaforičnih oblikah, običajno pomenila simbol življenja, neredko pa so jo povezovali tudi z lepoto in božanskostjo. Stična točka, v kateri se lahko erotika najtesneje poveže z lepoto, je zagotovo umetnost, ki po eni strani vznemirja, obenem pa odpira pogled v polje čiste estetskosti.
Upodobitve erotičnih tem so bile v različnih civilizacijah večinoma omejene prav na človeško telo – brezmejen prostor izraznosti in emocij – ki kot tako predstavlja tudi osrednji problem kiparstva Draga Tršarja. Erotika, ki se udejanja tako skozi snovnost kot čutnost človeškega telesa, se je v Tršarjevem opusu pojavila že v zgodnji ustvarjalni fazi v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja in je v njegovem umetniškem izrazu ostala stalnica vse do zrelega obdobja. Erotično poglavje tako predstavlja izrazito močno in neomajno konstanto Tršarjevega ustvarjanja, ki zaradi svoje obsežnosti, raznolikosti in kontinuitete nedvomno predstavlja edinstven primer v slovenskem umetnostnem prostoru. Erotično motivirana dela odlikuje umetnikov sproščen, pogosto neposreden, obenem pa izrazito spoštljiv odnos do (ženskega) telesa, ki izhaja iz svobodnega in neobremenjenega poglabljanja v intimen, nedotakljiv in očitno zaseben svet. Odprt pogled na intimnost ga vodi v odkrivanje lepote in občudovanje brezkompromisne izraznosti človeškega telesa, ki je v sodobnemu času še vedno pogosto tabuizirana. Poseben erotičnoenergetski naboj Tršarjevih del pa se ne izraža le v razkazovanju intimnih predelov, temveč predvsem v čutnem oblikovanju detajlov z izjemno izrazno močjo. Pri oblikovanju podob niha med izrazito nazornim, naturalističnim prikazom in popolnoma osebnim videnjem ženskega telesa, ki se najbolj očitno udejanja v stiliziranem in brezčasno občutenem valovanju kiparske mase. Erotično in čutno učinkovanje tovrstnih del, ki se v prvi vrsti sicer izraža skozi lepoto forme, pa dodatno potencira napetost površine in sijaj zloščenega brona.
V izpostavljanju najbolj erogenih telesnih delov se bolj kot poželenje ali vznemirjenje čuti avtorjeva fascinacija nad lepoto in gracilnostjo ženskega telesa, pri katerem pa se kljub pogosto neposredno razgaljenemu in realističnemu prikazu jasno odmika od suhoparnega pornografskega polja. Tršarjevih senzibilnih podob teles tako vsekakor ne gre razumeti v luči kakršnekoli provokacije ali zgolj golega realizma, temveč kot materializacijo čiste življenjske energije, ki pa hkrati predstavlja tudi izvorno polje erotike. Čutno izpopolnjene podobe, ki se razgrinjajo v vsej svoji življenjski sili in erotični lepoti, odpirajo pogled v povsem človeški, a hkrati nadčloveško senzibilen svet, ki zaobjema celotno umetnikovo ustvarjalno pot.
Ana Pucelj, Galerija Miklova hiša