KOLOFON:
Kustos: Sašo Koprivec
Organizacija in koordinacija: Ana Koščak, Sašo Koprivec
Trajanje razstave: 26.2.2026 –
Lokacija: Galerija Miklova hiša
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Občina Ribnica
O RAZSTAVI:
Sodelujoče umetnice in umetniki: Jelka Flis, Vlasta Zorko, Marija Rus, Milena Usenik, Veselka Šorli, Andrej Trobentar, Marijan Tršar, Gustav Gnamuš, Sandi Červek, France Gruden
Razstava »5×5: Ekvilibrij« obsega izbor enajstih slik in enega kipa iz zbirke Galerije Miklova hiša. Ko sem se odločal za izbor, sem sklenil, da bom vanjo vključil pet avtoric in pet avtorjev, kar daje pomen besedi »ekvilibrij« v naslovu. Dosedanje razstave iz zbirke so namreč vedno nagnile tehtnico v prid večjega števila predstavljenih umetnikov, umetnic pa je bilo manj. Razlog zagotovo ni v namernem dajanju prednosti, temveč v dejstvu, da so tudi v sami zbirki v večjem številu zastopana dela umetnikov. A tudi to se spreminja, saj so številne nove pridobitve zbirke zadnjih let prav dela umetnic. Nisem pa imel namena odpirati teme enakosti ali celo kvot, niti začenjati neke vrste feminističnega diskurza.
Razstava prav tako ni umetnostnozgodovinsko zasnovana na način, da bi obravnavala določeno obdobje ali umetnostni slog, niti ni izbor posledica kakšnega filozofskega ali sociološkega vodila, po katerem bi izbiral dela, ki bi se aktualno »prilegala« takšnemu okviru.
Temu, čemur sem sledil, je moja afiniteta do teh umetnin in tudi do nekaterih avtorskih osebnosti. Gre za zelo oseben izbor in zame dragocen privilegij, saj izraža moj pogled, moje občutke, spomine in izkušnje, ki so bile odločujoče na moji ustvarjalni poti in so mi jih obudila izbrana dela – nekatera bolj, druga nekoliko manj. Prav vsaka predstavljena umetnina me je nagovorila in upam, da bo tudi vsakega obiskovalca galerije.
Moj glavni cilj, poleg že omenjenega, je, da razstava polno zaživi v galerijskih prostorih – kar je najpomembneje. Da so dela, čeprav različna po slogu, avtorskih poetikah in vzdušju, ki ga pričarajo, v medsebojni sinergiji; da lahko gledalec ob ogledu sledi nevidni rdeči niti in likovni zgodbi. Tega ni mogoče dokončno predvideti, ko pregleduješ fotoarhiv, niti ko si šele predstavljaš celoto ali v depoju izbiraš likovna dela. Šele postavitev v galerijskem prostoru da umetninam pravo življenje – in tako je nastala ta razstava. V nekem drugem prostoru bi bila izkušnja povsem drugačna, prav tako likovna poetika.
Dela na razstavi so večinoma nastajala v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja; kar nekaj umetnic in umetnikov ni več med nami. Nekatera dela so bila že predstavljena na preteklih razstavah iz zbirke, nekaj jih je na ogled prvič. Vedno pa je posebno čaroben občutek, ko ponovno zaživijo v galeriji.
In prav eden od umetnikov s te razstave mi je pred leti povedal stavek, ki sem si ga zapomnil: »Srečo v življenju občutimo le ob redkih čarobnih trenutkih, vse ostalo pa je čas, ki mineva vmes.«
Upam, da bo tudi za vas ogled pričujoče razstave eden takšnih trenutkov.
[Sašo Koprivec]
